Boleče grlo z oteženim požiranjem je dokaj pogosta težava pri ljudeh vseh starosti. Za boleče grlo je veliko različnih vzrokov, najpogosteje pa gre za okužbo zgornjih dihal.
Angina je zelo pogosta bolezen. Najpogostejša je pri otrocih do pubertete, vendar se pogosto pojavlja tudi pri odraslih. Angina povzroča boleče grlo zaradi okužbe z virusi ali bakterijami.
Sama beseda izhaja iz latinščine in pomeni "davljenje", Najpogostejši (v 80%) je vzrok za boleče grlo virusna angina. Od tega so najpogostejši povzročitelji adenovirusi, pogosto pa tudi virusi prehlada (rinovirusi in coronavirusi) in ortomiksovirusi (virusi gripe). Boleče grlo zaradi bakterijske angine je redkejše, najpogostejši povzročitelj pa je beta hemolitični streptokok skupine A. Pogosto pa lahko bakterijska angina nastane kot sekundarna okužba ob virusni angini, če boleče grlo prezremo.
Okužba z bakterijami
Bakterije so za boleče grlo krive v 5-15% pri odraslih, pri otrocih pogosteje. Najpogostejši bakterijski povzročitelj za boleče grlo je beta hemolitični streptokok skupine A. Okužbe s kliničnim pregledom ni mogoče ločiti od virusne okužbe. Potrditev je mogoča le z odvzemom brisa žrela. Značilni znaki bakterijske angine so:
-
boleče grlo,
-
povišana telesna temperatura (nad 38°C),
-
povečane bezgavke na vratu
-
Gnojni čepki na mandljih
Če so prisotni znaki, kot so izcedek oz nosu, pordele beločnice, hripavost in afte v ustih, je malo verjetno, da je boleče grlo posledica bakterijske okužbe in bolj verjetno, da gre za virusnega povzročitelja.
Okužba z virusi prehlada
Prehlad ali nahod je virusna okužba zgornjih dihal. Običajno je neškodljiv, pa vendar nadležen, saj povzroča izcedek iz nosu in boleče grlo. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih do šestega leta, vendar se lahko nekajkrat letno pojavi tudi pri odraslih.
Prehlad povzročajo različni virusi, vendar so najpogostejši povzročitelji rinovirusi in koronavirusi.
Boleče grlo in drugi znaki prehlada brez zdravljenja izzvenijo v sedmih do desetih dneh, pri kadilcih pa lahko trajajo dlje časa. Običajno prehlad spremljajo znaki kot so izcedek iz nosu, kihanje, kašelj, boleče grlo, težko požiranje, rahel glavobol, splošno slabo počutje, rahlo povišana telesna temperatura. Možni zapleti prehlada so:
-
Vnetje srednjega ušesa
-
Vnetje sinusov
-
zelo boleče grlo zaradi sekundarne okužbe s streptokokom (angina)
-
druge sekundarne okužbe kot npr. bronhiolitis ali pljučnica
-
Prehlad lahko pri astmatikih sproži astmatični napad
Okužba z virusi gripe
Boleče grlo poleg drugih simptomov običajno spremlja tudi okužbo z virusom gripe. Gre za zelo pogosto nalezljivo virusno okužbo, ki jo spremljajo naslednji znaki:
-
Nenadna visoka telesna temperatura nad 38°C
-
bolečine v sklepih
-
Utrujenost in izčrpanost
-
suh in dražeč kašelj
-
Boleče grlo
-
Glavobol
-
izguba apetita
-
Težave s spanjem
-
Driska in bolečine v trebuhu
-
Bruhanje
Kronični kašelj zaradi nenehnega draženja lahko prav tako povzroči tudi boleče grlo. Kašelj je kroničen, če traja več kot osem tednov. Kronični kašelj je največkrat posledica kajenja, refluksne bolezni požiralnika ali astme. Pri kašlju skozi zgornje dihalne poti potuje zrak s hitrostjo preko 150 km/h. Če se to pogosto dogaja, se sluznica žrela in grla osuši in razdraži,, kar povzroči boleče grlo, poleg tega pa je sluznica bolj dovzetna za okužbo.
Boleče grlo lahko povzročajo tudi afte v ustih. Aftozni stomatitis, kot drugače imenujemo afte v ustih je pogosta težava pri sicer zdravih posameznikih. Beseda izvira iz grške besede aphtha, ki pomeni "ustno razjedo". Gre za neškodljive in nenalezljive in ponavljajoče, razjede na sluznici ustne votline. Če afte v ustih nastanejo na področju grla in žrela, jih spremlja tudi boleče grlo, ki ga pogosto zamenjamo z angino.
Afte v ustih so najpogostejša težava v ustni votlini in prizadenejo do 66% ljudi. Obdobja prizadetosti trajajo brez zdravljenja okrog 10 dni in se pojavijo nekajkrat letno. Med posameznimi obdobji afte v ustih popolnoma izginejo. Vzrok, zakaj afte v ustih nastanejo ni jasen, je pa povezano z imunskim sistemom, saj so razjede infiltrirane z limfociti T. Nekoč je zaradi podobnosti med herpesom in aftami veljalo prepričanje, da afte povzroča herpes virus, vendar je bila ta teorija že večkrat ovržena, drži pa, da se lahko pri mlajših otrocih prva okužba s herpes virusom kaže kot slinavka oz. gingivostomatitis, ki pa se začne podobno kot afte v ustih.
Afte v ustih se največkrat pojavijo ob padcih imunosti zaradi pomanjkanja določenih hranilnih snovi, alergij, hormonskih vplivov ali stresa. Pogosteje se pojavljajo pri ljudeh, ki imajo v družini sorodnike, ki se jim prav tako pojavljajo afte v ustih in pri ljudeh, ki imajo vnetja in razjede v želodcu in črevesni sluznici.
Kakšni so znaki za afte v ustih?
Afte v ustih povzročajo izključno težave v ustni votlini in jih ne spremljajo sistemski znaki. Značilna je močna, pekoča bolečina, ki se zdi nesorazmerna z velikostjo razjede. Bolečina se močno poveča, kadar afte v ustih pridejo v stik s hrano, še posebej, če je ta kisla ali pekoča. Če so afte v ustih locirane na področju grla, so značilne težave s požiranjem in boleče grlo.
Afte v ustih se običajno začnejo s pordelimi pegami na sluznici, ki se razvijejo v razjede, prekrite z rumenksto sivo membrano. Razjedo obdaja rdečina.
Herpes je neprijeten izpuščaj na koži v okolici ustnic, lahko pa tudi v sramnem predelu. Začne se s srbenjem, nato pa se v nekaj dneh oblikuje mehurčkast izpuščaj, ki se sčasoma predre in nastane plitka razjeda na kateri se formira krasta. Brez zdravljenja traja do štiri tedne, mogoče pa ga je zatreti, da se herpes sploh ne razvije, če z zdravljenjem začnemo v fazi srbenja.
Herpes povzroča Herpes simplex virus tipa 1 in 2. Prenaša se z direktnim kontaktom. Okužba s herpesom za zdrave odrasle posameznike ni nevarna, izredno pa je lahko nevarna in življenje ogrožujoča pa je lahko za novorojenčke, ki še nimajo razvitega imunskega sistema in virus lahko prodre do možganov.
Prva okužba s herpes simplex virusom se največkrat zgodi že v otroštvu in se včasih kaže kot gingivistomatitis ali slinavka, včasih pa kot običajen herpetičen izpuščaj. Pri slinavki pride do zatekanja dlesni in močnega slinjenja in razjed v ustni votlini, ki so podobne kot afte v ustih. Vnetje dlesni, boleče grlo in sluznice onemogočajo uživanje trde hrane. Po prvi okužbi imunski sistem osami virus, ta pa vztraja v telesih lokalnih senzornih nevronov. Ko pride do padca imunosti zaradi bolezni, stresa in drugih dejavnikov, se Herpes virus ponovno začne razmnoževati in po živcu potuje do kože in ponovno povzroči izpuščaj.
Vnetje dlesni ali gingivitis je izredno pogosta težava ustne votline, saj se pojavi vsaj enkrat v življenju pri vsakem posamezniku. Najpogostejša oblika je vnetje dlesni kot odziv na bakterijski plak na površini zob. Če vnetje dlesni zanemarimo in ga ne zdravimo, lahko napreduje v parodontitis. Pogosto vnetje dlesni sicer ne napreduje v parodontitis, vendar pa se parodontitis vedno razvije iz običajnega vnetja dlesni. Parodontitis nato lahko napreduje v hudo vnetje dlesni in obzobnih tkiv s krvavitvami, med zobom in dlesnijo se napravi žep, ki je idealno gojišče za še več bakterij in sčasoma se zob začne majati in izpade.
Pri otrocih vnetje dlesni in boleče grlo lahko spremljata prvo okužbo s herpes virusom, ki se kaže kot slinavka ali herpetični gingivostomatitis.
Kako poteka vnetje dlesni?
na površini zob se tvori plak, ki je najpogostejši vzrok za vnetje dlesni. Zobni plak je prozoren, lepljiv film, ki nastaja, ko bakterije, ki so prisotne v ustni votlini presnavljajo sladkorje iz hrane.
Če zobnega plaka ne odstranjujemo s ščetkanjem, ta sčasoma mineralizira, postane trd in se spreminja v zobni kamen, ki ga je še težje odstraniti, poleg tega pa bakterijam nudi dodatno zaščito, to pa vodi v vnetje dlesni.
Nezdravljeno vnetje dlesni lahko napreduje v parodontitis in parodontalno bolezen, to je hudo vnetje dlesni in obzobnih tkiv, ki lahko vodi do izgube zob.
Kako se kaže vnetje dlesni?
Zdrave dlesni so čvrste in bledo rožnate ter tesno obdajajo zobe. Vnetje dlesni se kaže z naslednjimi znaki:
-
Otekle in mehke dlesni
-
Temno rdeče dlesni
-
krvaveče dlesni ob ščetkanju so prvi znak za vnetje dlesni
-
Neprijeten zadah
-
Boleče dlesni
-
Žepki med dlesnijo in zobom
-
pri slinavki ali herpetičnem gingivostomatitisu zgornje simptome spremljata še slinjenje, ranice podobne kot afte v ustih in boleče grlo.
